Podiplomski študijski program tretje stopnje (doktorat) Menedžment kakovosti
Temeljni cilji
Doktorski študijski programi študentom omogočajo poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev, za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega oziroma znanstvenega področja in razvijanje kritične refleksije. Obvezen sestavni del teh programov so tudi temeljne ali aplikativne raziskovalne naloge.
Temeljni cilj podiplomskega študijskega programa tretje stopnje Menedžment kakovosti je doktorandu zagotoviti sposobnost nenehnega samopreseganja in prepoznavanja paradigmatičnih premikov in zmožnost oblikovanja sodobnih inovativnih konceptov in pristopov, namenjenih izboljševanju kakovosti življenja posameznikov, organizacij in skupnosti.
V sklopu doktorskega študija doktorandi predhodno pridobljena znanja in kompetence poskušajo nadgraditi z vsebino temeljnih gradnikov celostnega uravnoteženega sonaravnega razvoja (omrežja, cikličnost, sončna energija, partnerstvo, različnost, dinamično ravnotežje…) in že na začetku prepoznavati ključno različnost v objektu osrediščenja.
V okviru podiplomskega doktorskega študija Menedžment kakovosti želimo izobraziti doktorande za raziskovalno delo predvsem v znanstveno raziskovalni ter pedagoški dejavnosti, kot tudi za raziskovalno in strokovno delo v gospodarstvu ter negospodarstvu in javni upravi. Temeljni cilji doktorskega študija na vsebinskem strokovnem področju so usmerjeni zlasti v poznavanje raziskovalne aktivnosti na področju kakovosti in poslovne odličnosti ter njenih sorodnih disciplin kot tudi pod-disciplin.
Pogoji za vpis
V prvi letnik doktorskega študijskega programa Menedžment kakovosti se lahko vpiše, kdor izpolnjuje najmanj enega od naslednjih kriterijev:
- kdor je končal študijski program druge stopnje (po bolonjskem sistemu) in pri tem na prvi in drugi stopnji ali na enovitem magistrskem študiju dosegel skupno najmanj 300 kreditnih točk po ECTS (po bolonjskem sistemu);
- kdor je končal dosedanji (star, tj. pred bolonjskim sistemom) dodiplomski študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe;
- kdor je končal študijski program druge stopnje (po bolonjskem sistemu) in pred tem dokončal dosedanji visokošolski strokovni program (pred bolonjskim sistemom), pri čemer je moral opraviti skupno najmanj pet letnikov študija.
Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število razpisanih mest. V primeru omejitve vpisa bodo kandidati/ke izbrani glede na povprečno oceno magistrskega študija brez ocene magistrske naloge (ali povprečno oceno zadnjih dveh letnikov študija v primeru, da gre za enovit magistrski študij) in glede na oceno magistrske naloge. Vsak od omenjenih dveh kriterijev ima enako težo. V primeru, da magistrski študij ni vključeval magistrske naloge ali se le-ta ni ocenjevala, se kot edini kriterij šteje povprečna ocena magistrskega študija.
Pogoji za napredovanje po programu
Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent/ka doseči najmanj 30 ECTS iz prvega letnika, izbrati mentorja in morebitnega somentorja, ki ju potrdi senat FOŠ, ter oddati dispozicijo doktorske disertacije, ki je ocenjena kot ustrezna.
Pogoj za napredovanje iz drugega v tretji letnik so opravljene vse obveznosti prvega letnika v obsegu 60 KT in opravljeno individualno delo drugega letnika v obsegu 60 KT. Opravljene obveznosti drugega letnika se ugotavljajo na podlagi mnenja mentorja, ki na podlagi individualnih razgovorov s študentom in materialov, ki jih ta predloži, oceni preliminarne rezultate njegovega individualnega dela.
FOŠ lahko odobri napredovanje v višji letnik tudi če ni dosegel/a zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.
Študent/ka, ki ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskemu programu.
Študentu/ki se v skladu z veljavno zakonodajo lahko podaljša študentski status za največ eno leto, če:
- se iz upravičenih razlogov ne vpiše v višji letnik,
- iz upravičenih razlogov ne diplomira v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
- študentka v času študija rodi.
Študent/ka lahko glede na študijske dosežke konča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.
Predmetnik s kreditnim vrednotenjem študijskih obveznosti
Program traja tri leta in je razdeljen v šest semestrov. Ovrednoten je s 180 KT. Prvi semester je namenjen teoretski in metodološki poglobitvi predhodnih znanj, ki omogočajo uvod v doktorski študij. Drugi semester je namenjen delu na dispoziciji za doktorsko disertacijo. Tretji in četrti semester sta namenjena individualnem delu na doktorski disertaciji ob pomoči mentorja in morebitnega somentorja. To se v petem semestru poveže s seminarjem za pripravo disertacijo, v okviru katerega kandidati predstavijo pripravljeni osnutek disertacije in prejmejo napotke za nadaljnje izpopolnitve, tako da lahko delo zaključijo do konca šestega semestra.
| 1. letnik | ||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
| Zap. št. | Tip | Učne enote | Organizirano študijsko delo | |||
| P | V | LV | KT | |||
| 1. semester | ||||||
| 1 | A | Metode triangulacije | 10 | 30 | 15 | |
| 2 | B | Izbirni teoretski predmet | 10 | 30 | 15 | |
| 2. semester | ||||||
| 3 | C | Seminar za dispozicijo | 5 | 25 | 15 | |
| 4 | I | Individualno delo na dispoziciji | 15 | |||
| 2. letnik | ||||||
| Zap. št. | Tip | Učne enote | Organizirano študijsko delo | |||
| P | V | LV | KT | |||
| 1 | I | Individualno delo na disertaciji | 60 | |||
| 3. letnik | ||||||
| Zap. št. | Tip | Učne enote | Organizirano študijsko delo | |||
| P | V | LV | KT | |||
| 1 | C | Seminar za disertacijo | 30 | 15 | ||
| 2 | I | Individualno delo na disertaciji | 45 | |||
| Izbirni predmeti | ||||||
| Zap. št. | Tip | Učne enote | Organizirano študijsko delo | |||
| P | V | LV | KT | |||
| 1 | B | Nove paradigme organizacijskih teorij | 10 | 30 | 15 | |
| 2 | B | Nove paradigme inoviranja in odličnosti | 10 | 30 | 15 | |
| 3 | B | Nove paradigme zdržnega razvoja | 10 | 30 | 15 | |
Splošne kompetence
Študenti bodo v okviru doktorskega študijskega programa Menedžment kakovosti pridobili naslednje splošne kompetence:
- Sposobnost identificiranja danega raziskovalnega problema, njegove analize ter možnih rešitev.
- Sposobnost prepoznavanja paradigmatičnih premikov in zmožnost oblikovanja sodobnih inovativnih konceptov in pristopov, namenjenih izboljševanju kakovosti življenja posameznikov, organizacij in skupnosti.
- Sposobnost obvladanja standardnih metod, postopkov in procesov raziskovalnega dela na področju kakovosti in odličnosti.
- Sposobnost uporabe pridobljenega teoretičnega znanja v praksi.
- Avtonomnost v svojem raziskovalno strokovnem delu.
- Zavezanost profesionalni etiki.
Predmetno specifične kompetence
Študenti bodo v doktorskem študijskem programu Menedžment kakovosti v okviru predmetno-specifičnih kompetenc pridobili in obvladali zlasti:
- Sposobnost oblikovanja in implementacije izvirnih znanstvenih rešitev danih problemov in priložnosti na področju kakovosti in odličnosti.
- Sposobnost izvirnega reševanja konkretnih raziskovalnih problemov na različnih področjih kakovosti in odličnosti kot tudi njenih sorodnih disciplin.
- Razvoj novih veščin in spretnosti v uporabi znanja na svojem konkretnem raziskovalnem in delovnem področju kakovosti in odličnosti ter sorodnih disciplin.
- Sposobnost razvoja novih raziskovalnih empiričnih metod kakovosti in odličnosti ter njenih sorodnih disciplin (ekonometrično modeliranje, teorija odločanja, empirično marketinško raziskovanje).
- Sposobnost predstavitve pridobljenih znanstvenih izsledkov v obliki publikacij v mednarodni znanstveni periodiki.



